Povzetek epizode 7

Epizoda se začne s pogledom v prihodnost. Ostareli Matej obišče Marijo Magdaleno, ki živi v tihi odmaknjenosti. Prinese ji dokončan zapis svojega evangelija in novico, da je bil Mali Jakob v Egiptu usmrčen. Ko se spominjata preteklosti, Matej izve, da Marija zapisuje osebne razmisleke, s katerimi predeluje žalost, strah in ponavljajoče se sanje.

Zgodba se nato vrne v sedanjost. Medtem ko Jezus in učenci potujejo proti Betaniji, da bi žalovali za Lazarjem, Mali Jakob vidno slabi. Med potjo se z Marijo Magdaleno pogovarja o smrti in o svojem pešajočem zdravju. Marija razmišlja o tem, kako so jo leta teme naučila hvaležnosti za luč, ki jo je Jezus prinesel v njeno življenje, Jakob pa prizna, da se še vedno uči, kako hkrati nositi vero in trpljenje.

Ko prispejo v Betanijo, Marta Jezusu odkrito izrazi razočaranje, ker ni prišel prej. Jezus ji zagotovi, da bo Lazar vstal, in izjavi: »Jaz sem vstajenje in življenje.« Marija, Martina sestra, se odzove drugače in mu v žalosti pade k nogam. Globoko ganjen gre Jezus h grobu. Po molitvi ukaže, naj odstranijo kamen, in pokliče Lazarja ven. Lazar pride ven živ, kar osupne množico in učence.

Čudež pa ne prinese le olajšanja, ampak tudi jezo: Tomaž sprašuje, zakaj je Jezus obudil Lazarja, Rame pa ni rešil. Tudi drugi učenci se tiho spopadajo z istim vprašanjem. Vera, žalost in zmedenost trčijo med seboj, ko se učenci trudijo razumeti Jezusove odločitve.

Novica o čudežu se hitro razširi in doseže Jeruzalem, kjer verske voditelje sredi noči zbudijo, da bi slišali, kaj se je zgodilo. To znamenje še zaostri vse večjo nevarnost, ki grozi Jezusu.

Epizoda se sklene z vrnitvijo v prihodnost. Matej prebere pesem Marije Magdalene, v kateri ta razmišlja o praznini, tišini in o Božji navzočnosti celo tam. Kot zapiše, življenje z Jezusom prinaša tako sladkost kot grenkobo, grenkoba pa ne izgine. Pot proti križu se je začela. Epizoda pripravlja pot Jezusovi lastni smrti in vstajenju.

Posebna opomba

Ker je ta epizoda daljša od običajnih, razmisli o tem, da bi jo razdelil na dve srečanji. Lahko ustaviš epizodo pri 40:33 (tik potem, ko Jezusova mati Marija reče: »najdaljši dremež tvojega življenja«) in nadaljuješ s prvim sklopom vprašanj. Naslednji teden na kratko obnovite ogledano, dokončajte epizodo in nadaljujte s pogovorom.

Tako bo tvoja skupina imela več prostora za poglobljen pogovor, hkrati pa boste ohranili globino epizode.

1. srečanje (čas epizode 00:00–40:33):

Osnovna vprašanja 1–6 / Poglobljena vprašanja 12–13

2. srečanje (čas epizode 40:33–73:32):

Osnovna vprašanja 1, 7–11 / Poglobljena vprašanja 14–15

Čas za osebni razmislek in povzetek

Po epizodi povabi udeležence, naj si vzamejo nekaj trenutkov tišine in premislijo o tem, kar so pravkar doživeli. Spodbudi jih, naj razmislijo, kaj jih je nagovorilo, kaj jih je presenetilo in kaj jim je ostalo nejasno. Nato jih povabi, naj pomislijo na like in presodijo, ali se lahko poistovetijo z njimi ali z njihovimi položaji. Spodbudi jih, naj svoje misli zapišejo ali jih pripravijo za skupinski pogovor.

Po nekaj trenutkih tihega razmisleka povabi skupino, naj deli trenutke iz epizode, ki so jim najbolj ostali v spominu. Pri tem ti lahko pomaga razdelek “Povzetek epizode”. Poskusite dopolniti podrobnosti, za katere opazite, da v povzetku manjkajo. Za oblikovanje povzetka lahko uporabite tudi bolj ustvarjalne pristope.

Nasvet: Za bolj interaktiven način povzemanja epizode poskusi z miselnim vzorcem, metodo 5W1H ali z drugimi ustvarjalnimi pristopi. Najdeš jih v razdelku Viri za voditelje na spletni strani.

Nekateri pojmi in teme iz serije morda ne bodo jasni vsem udeležencem. Pri tem pomaga razdelek “Slovarček izrazov”.

Svetopisemske reference

  • Izaija 53,3

  • Psalm 13; 139,12

  • Luka 22,3

  • Janez 6,70–71; 11,17–53

Pogovor

V naslednjem delu boš vodil skupinski pogovor. Lahko uporabiš vsa vprašanja ali izbereš tista, ki ustrezajo tvoji skupini.

    Osnovna vprašanja

    Ta prva vprašanja so preprosta in odprta — odlična za iskalce in tiste, ki so v veri novi.

  1. Kaj te je v tej epizodi najbolj nagovorilo in zakaj?

  2. Spomni se obdobja, ko si čakal na nekaj pomembnega, ne da bi vedel, kako ali kdaj se bo zgodilo. Kako si to doživljal?

  3. Marija Magdalena in Mali Jakob se pogovarjata o tem, koliko se je spremenilo, odkar sta začela hoditi za Jezusom, čeprav je njuno življenje še vedno težko. Ko se ozreš na svoje življenje, kje opažaš rast ali spremembe skozi čas?

  4. Med potjo se različni ljudje na Jezusa odzivajo na različne načine, včasih z zaupanjem, včasih s strahom ali nejevoljo. Kaj opaziš o tem, kako se odzovejo, kadar ne razumejo, kaj počne?

  5. Ko Jezus končno pride v Betanijo, se Marta in njena sestra Marija odzoveta zelo različno. Marta govori, sprašuje in izraža razočaranje. Marija joka in pade Jezusu k nogam. Kaj ta različna odziva povesta o tem, kako ljudje doživljajo vero in bolečino? Kateri odziv ti je bližji?

  6. Skupaj preberite Janez 11,33–44. Kaj te je pri Jezusu pritegnilo, ko si opazoval, kako od joka skupaj z družino preide k temu, da Lazarja pokliče iz groba?

  7. Ko vsi vidijo, kako Lazar pride iz groba, morajo marsikaj predelati. Kaj presenetljivega si doživel, ob čemer si potreboval trenutek, da si to predelal?

  8. Tomaž postavi vprašanje, ki si ga mnogi ne upajo izreči na glas: »Zakaj njega in ne nje?« Zakaj misliš, da je takšna vprašanja tako težko izraziti?

    Neobvezno: Zakaj se nam lahko zdi težko zastaviti takšna vprašanja v verskem okolju?

  9. Skupaj preberite Janez 11,45–53. Lazar je bil pravkar obujen od mrtvih. Kaj opaziš o tem, kako različno se ljudje odzovejo na to, kar je storil Jezus?

  10. Ko je Tomaž jezen in zmeden, ga Jezus ne odrine. Prosi ga, naj ostane z njim. Ko se vse sesuje, kako bi bilo zate videti, da se obrneš k Jezusu, čeprav tvoja vprašanja še ostajajo nerazrešena?

  11. Tudi potem, ko ga Jezus obudi od mrtvih, Lazar prizna, da še vedno ne razume povsem, kaj se je zgodilo. Ko razmišljaš o njegovi zgodbi, kaj ti pri Jezusu vliva upanje ali v tebi vzbuja željo, da bi izvedel več?

    To vprašanje lahko naravno odpre pogovor o evangeliju.

  12. Poglobljena vprašanja

    Ta vprašanja so poglobljena in najbolj primerna za kristjane ter bolj zrele udeležence. Po lastni presoji izberi tista, ki najbolj ustrezajo tvoji skupini.

  13. V nekem trenutku Janez reče, da že verujejo v Jezusa, Marija Magdalena pa odgovori, da ne verujejo vsi v vse. Ko razmišljaš o svoji veri, kje je trenutno močna in kje se ti zdi težja ali še nedokončana?

  14. Skupaj preberite Janez 11,25–26. Kako zdaj, ko si videl, da je bil Lazar obujen od mrtvih, drugače slišiš Jezusove besede »Jaz sem vstajenje in življenje«?

  15. Tomaževo razočaranje je še posebej močno, ker je Jezus obudil Lazarja, Rame pa ni obudil. Kako je ta epizoda oblikovala tvoj pogled na čase, ko se ti Božja dejanja zdijo nerazumljiva ali nepravična?

  16. Skupaj preberite Izaija 53,3, ki odmeva v Jezusovem pogovoru z Lazarjem. Kako ta opis Jezusa, »mož bolečin in znanec bolezni«, oblikuje tvoj pogled nanj v tej epizodi?

Zaključek

Ob koncu pogovora si vzemi trenutek in izpostavi glavne misli, ki so se pojavile med vašim pogovorom. Vprašanja na tem srečanju kluba so se dotaknila teme »upanja sredi žalosti« in tega, kaj Jezusova moč in sočutje razkrivata o tem, kdo je.

Spodnji citat iz epizode lahko prebereš kot sklepni razmislek in spodbudo. Povabi udeležence, naj premislijo o sporočilu te epizode in o tem, kako lahko nagovori njihovo lastno življenje.

KLJUČNA MISEL

»Trudim se, da ne bi bila jezna, ker nisi prišel prej, Gospod. Sem samo…zmedena. In strta.«
—Marta Jezusu

‍
‍

Nato lahko pustiš kratek trenutek tišine, molitve ali umirjen prehod v naslednjo dejavnost.

Trenutek za deljenje evangelija

Ko vodiš pogovore ob tej epizodi, imej v mislih, da lahko sporočilo evangelija naravno izhaja iz vaših pogovorov. Če se ti zdi trenutek pravi, izkoristi priložnost, da deliš veselo novico in povabiš udeležence, naj se odzovejo.

V 7. epizodi se ljudje po istem čudežu na Jezusa odzovejo zelo različno. Nekatere napolni upanje, druge jeza, strah ali zmedenost. Tomaž vpraša: »Zakaj njega in ne nje?«, Jezus pa mu ne ponudi hitrih odgovorov, ampak ga povabi, naj ostane ob njem. To odseva srce evangelija: Jezus nas vabi, naj pridemo k njemu s svojo bolečino, vprašanji in potrebami, še preden razumemo.

Če se ti zdi trenutek pravi, lahko na kratko deliš, kako si se v obdobju zmedenosti, razočaranja ali neodgovorjenih vprašanj obrnil k Jezusu in kaj si spoznal o njegovi navzočnosti, še preden si našel odgovore. Če želijo udeleženci ta korak bolje spoznati, jih napoti na razdelek »Slediti Jezusu: tvoj prvi korak« na tej spletni strani (povezava je spodaj).

Slediti Jezusu: tvoj prvi korak

Predlagane spremljevalne dejavnosti

To je lahko na začetku ali na koncu srečanja.

    1. Prosi skupino, naj počasi prebere Psalm 13 in opazi, kako odkrito in iskreno govori o bolečini in čakanju. Nato povabi udeležence, naj psalm napišejo s svojimi besedami in ga povežejo z nečim, kar doživljajo zdaj ali so doživljali v preteklosti. Povej jim, da gre za to, da so pristni, ne pa za uporabo pobožnega jezika ali iskanje odgovorov. Spodbudi jih k deljenju, če jim je to prijetno, a jasno povej, da je poslušanje prav tako pomembno kot govorjenje.

    2. Na sredino prostora položi velik list papirja in v njegovo središče napiši eno veliko besedo: ZAKAJ? Povabi vse, naj dopišejo eno težko vprašanje »zakaj« o življenju, bolečini, veri ali Bogu, bodisi takšno, ki so ga že kdaj postavili, bodisi takšno, ki ga še niso postavili. Vprašanja naj ostanejo brez odgovora. Cilj je iskrenost, ne razlaga.

    3. Dar navzočnosti. V parih povabi vsakega, naj deli manjše razočaranje ali nerazrešeno vprašanje — nič globoko osebnega. Naloga poslušalca ni, da svetuje, pojasnjuje ali rešuje, ampak da preprosto posluša in odgovori: »Hvala, da si mi povedal. Tukaj sem s teboj.« Zamenjajte vlogi, nato se pogovorite: Kako je bilo, ko te je nekdo poslušal, ne da bi poskušal rešiti položaj?

    Predloge za dodatne igre in dejavnosti najdeš v Knjižnici skupinskih dejavnosti na strani Viri za voditelje.

Slovarček izrazov

Pokopni običaji

Lazar ni bil pokopan v zemlji, ampak položen v votlino. Po judovski postavi so umrlega pokopali čim prej, po možnosti še isti dan. Pokopi so navadno potekali v družinskih grobnicah, vklesanih v skalo, ali v manjših votlinah, ki so jih včasih zaprli s kamnom. Revnejše ljudi so pokopavali v preprostih grobovih v zemlji. Trupel nikoli niso sežigali. Namesto tega so telo umili, mazilili z dišavnimi olji in zavili v laneno platno.

1, 2, 3, 4, 5, 6, 7

Potek pokopa

Po smrti so družina in prijatelji žalovali, včasih so se jim pridružile tudi najete (poklicne) narikačice. Nato je pogrebni sprevod pospremil telo do grobnice, pogosto ob psalmih in krikih žalosti. Grobnico so zaprli s kamnom, da vanjo ne bi vdrle živali in da bi zadržali vonj razkroja. Približno leto pozneje so grobnico znova odprli, kosti pa položili v manjše kamnite skrinjice in jih vrnili v družinsko grobnico, s čimer so naredili prostor za prihodnje pokope.

1, 2, 3, 4, 5, 6, 7

»Jaz sem«

Ko Jezus reče: »Jaz sem vstajenje in življenje«, kamera pokaže Janeza, ki zapisuje njegove besede. V Janezovem evangeliju Jezus vedno znova uporablja izjave »Jaz sem«, da razodene, kdo je in kaj je prišel storiti. Izraz odmeva tudi Božje besede Mojzesu v Eksodusu 3,14: »Jaz sem, ki sem«, kar Jezusove besede še dodatno povezuje z istovetnostjo Izraelovega Boga.

1, 2, 3, 4, 5, 6, 7

Nadaljuj s študijem 4. sezone

Prijavi se še danes

Epizoda 8

Ponižen