Povzetek epizode 6
Epizoda se začne s pogledom v prihodnost: učenci v naglici prinesejo v gostišče hudo ranjenega Velikega Jakoba. Zgodba se nato vrne na začetek hanuke. Potem ko prižgejo prvo svečo, učenci znova pripovedujejo Izraelovo zgodovino, vključno z zgodbo o Antiohu Epifanu in oskrunitvi templja, ter si izmenjajo darila.
V središču so odnosi. Janez opazi ljudi, ki jih drugi spregledajo: Mateju podari pisalni pribor, pozanima se, kako Tomaž nosi svojo žalost, začuti Judovo frustracijo in jih vse skuša opogumiti. Tudi Peter poskuša Tomaža okrepiti.
Kljub tem premišljenim dejanjem skrbi še naprej narašča napetost okoli Juda. Ko Matej ugotovi, da je v mošnji veliko manj denarja, kot je pričakoval, poskuša postaviti nekaj vprašanj, ne da bi zanetil prepir. Juda se počuti napačno razumljen in ko skupina zavrne njegovo zamisel o organiziranih zbirnih mestih za darove, se umakne še bolj vase.
Medtem ko v nočeh hanuke pojejo psalme, Jezus učencem pove, da bo šel v Jeruzalem in učil v templju. Nato prispe novica, da je Lazar bolan, Jezus pa reče, da ta bolezen ni za smrt.
Zadnji dan se skupina odpravi v Jeruzalem. V templju Jezus govori o dobrem pastirju in reče, da sta on in Oče eno. Verski voditelji se odzovejo z nasiljem in ga poskušajo kamnati, a namesto njega kamen zadene Velikega Jakoba. Učenci zbežijo čez Jordan in se vrnejo v gostišče iz uvodnega prizora. Zebedej pride z novico o zaroti proti Jezusu. Jezus izroči Mariji Magdaleni pismo, v katerem piše, da je Lazar umrl. Medtem ko so drugi zmedeni, Marija prepozna Jezusovo žalost.
Čas za osebni razmislek in povzetek
Po epizodi povabi udeležence, naj si vzamejo nekaj trenutkov tišine in premislijo o tem, kar so pravkar doživeli. Spodbudi jih, naj razmislijo, kaj jih je nagovorilo, kaj jih je presenetilo in kaj jim je ostalo nejasno. Nato jih povabi, naj pomislijo na like in presodijo, ali se lahko poistovetijo z njimi ali z njihovimi položaji. Spodbudi jih, naj svoje misli zapišejo ali jih pripravijo za skupinski pogovor.
Po nekaj trenutkih tihega razmisleka povabi skupino, naj deli trenutke iz epizode, ki so jim najbolj ostali v spominu. Pri tem ti lahko pomaga razdelek “Povzetek epizode”. Poskusite dopolniti podrobnosti, za katere opazite, da v povzetku manjkajo. Za oblikovanje povzetka lahko uporabite tudi bolj ustvarjalne pristope.
Nasvet: Za bolj interaktiven način povzemanja epizode poskusi z miselnim vzorcem, metodo 5W1H ali z drugimi ustvarjalnimi pristopi. Najdeš jih v razdelku Viri za voditelje na spletni strani.
Nekateri pojmi in teme iz serije morda ne bodo jasni vsem udeležencem. Pri tem pomaga razdelek “Slovarček izrazov”.
Svetopisemske reference
Glavne vrstice
Janez 10,1–42; 11,1–16
Dopolnilne vrstice
Psalm 113; 115; 116; 118
Matej 19,1
Marko 10,1
Janez 7,30; 8,19–20
Pogovor
V naslednjem delu boš vodil skupinski pogovor. Lahko uporabiš vsa vprašanja ali izbereš tista, ki ustrezajo tvoji skupini.
Kaj te je v tej epizodi najbolj nagovorilo in zakaj?
Ta epizoda se začne v času hanuke, s svečami, zgodbami in darili. Kateri praznik ali katero izročilo ti veliko pomeni in kaj ga dela posebnega?
Janez skozi vso epizodo na več drobnih načinov pokaže skrb za druge. Kadar je komu v tvoji bližini težko, kakšno skrb mu spontano ponudiš? Kakšna skrb tebi najbolj pomaga, kadar ti je težko?
Primeri so lahko: besede, čas, praktična pomoč, navzočnost, humor, tišina ali kaj drugega.
Tomaž je še vedno zraven, a je očitno, da v sebi nosi žalost in strah. Kaj misliš, kakšen je občutek, ko si v skupini, pa se ne moreš povsem vključiti?
Podobno je tudi Juda zraven, a se začne umikati iz drugačnih razlogov — frustracija, denar, nadzor, občutek, da ga ne razumejo. Kaj misliš, kaj se dogaja v njem? Kaj običajno žene človeka, da se oddalji od drugih?
Farizeji se na Jezusa odzovejo z odkrito sovražnostjo. Tudi danes se kristjani v mnogih delih sveta zaradi svoje vere še vedno soočajo z resnimi pritiski ali preganjanjem. Zakaj misliš, da lahko vera v Jezusa izzove tako močne odzive?
To vprašanje udeležencem pomaga razmisliti o tem, da ima lahko hoja za Jezusom resnično družbeno ali osebno ceno.
Ko Jezus izreče besede, kot je »Jaz in Oče sva eno«, to zahteva odločitev. Bodisi govori resnico bodisi se nevarno moti. Kako se običajno odzoveš, ko nekdo reče nekaj spornega? Se vključiš v pogovor, se umakneš, se prepiraš, to prezreš ali narediš kaj drugega?
V tej epizodi Jezus govori o Lazarju na način, ki učence zmede in vznemiri. Skupaj preberite Janez 11,5–16. Kaj te pritegne pri tem, kako različno se Jezus in učenci odzivajo na to, kar se dogaja z Lazarjem?
Pomemben del te epizode je odlomek, ki ga Jezus izreče v Jeruzalemu, zapisal pa ga je Janez. Še enkrat skupaj preberite Janez 10 in odgovorite na naslednja vprašanja.
- Kaj ti pomeni, da je Jezus »dobri pastir«? Poskusi to razložiti s konkretnimi primeri.
- Kako razumeš besede, da Jezus kot »dobri pastir« »da svoje življenje za ovce«?
- Kaj pomeni, ko Jezus reče, da njegove ovce »poznajo njegov glas«?
- Kaj misliš, kako bi lahko različni ljudje v množici razumeli Jezusove besede o tem, da je »dobri pastir«?
Opomba: Ni ti treba obravnavati vseh spodnjih vprašanj. Izberi eno ali dve, ki najbolj ustrezata tvoji skupini.
Učenci navajajo Sveto pismo, pojejo psalme in uprizarjajo zgodbo svoje vere. Kaj ti pomaga, da Božja beseda v tvojem srcu ostaja živa in ne postane zgolj rutina?
Osnovna vprašanja
Ta prva vprašanja so preprosta in odprta — odlična za iskalce in tiste, ki so v veri novi.
Poglobljena vprašanja
Ta vprašanja so poglobljena in najbolj primerna za kristjane ter bolj zrele udeležence. Po lastni presoji izberi tista, ki najbolj ustrezajo tvoji skupini.
Zaključek
Ob koncu pogovora si vzemi trenutek in izpostavi glavne misli, ki so se pojavile med vašim pogovorom. Vprašanja na tem srečanju kluba so se dotaknila teme »vere, ki nekaj stane«, in tega, kako se odzivamo na Jezusove drzne trditve.
Spodnji citat iz epizode lahko prebereš kot sklepni razmislek in spodbudo. Povabi udeležence, naj premislijo o sporočilu te epizode in o tem, kako lahko nagovori njihovo lastno življenje.
KLJUČNA MISEL
»Nevednost zagotovo ni kos temu, kdo je Jezus.«
—Zebedej Jairu
Nato lahko pustiš kratek trenutek tišine, molitve ali umirjen prehod v naslednjo dejavnost.
Predlagane spremljevalne dejavnosti
To je lahko na začetku ali na koncu srečanja.
Vsakemu udeležencu daj okrašen list z njegovim imenom in mu ga pritrdi na hrbet. Daj vsem nekaj minut časa, da si drug drugemu na liste napišejo prijazna opažanja ali spodbude, anonimno ali s podpisom. Nato povabi udeležence, naj preberejo svoja sporočila in razmislijo o tem, kako jih vidijo drugi (in Bog).
Detektor razpoloženja. Vsem daj pet sekund, da se ozrejo drug po drugem, nato naj zaprejo oči. Prosi jih, naj se spomnijo, kaj ima na sebi oseba poleg njih in kakšno se jim je zdelo njeno razpoloženje ob prihodu. Odprite oči, primerjajte podrobnosti in se pozanimajte, kako se drugi v resnici počutijo. Razliko med opažanjem in domnevanjem poveži z Janezovo pozornostjo do drugih apostolov v epizodi.
Predloge za dodatne igre in dejavnosti najdeš v Knjižnici skupinskih dejavnosti na strani Viri za voditelje.
Slovarček izrazov
Hanuka (praznik luči)
Osemdnevni judovski praznik, ki se spominja dogodkov iz 2. stoletja pr. Kr., ko je selevkidski vladar Antioh IV. prepovedal judovske verske obrede in oskrunil jeruzalemski tempelj. Upor pod vodstvom Juda Makabejca je premagal njegovo vojsko, tempelj pa so očistili in ponovno posvetili. Judovsko izročilo pripoveduje, da je majhna zaloga obredno čistega olja za tempeljsko menoro, namenjena za en dan, zadostovala za osem dni. Hanuka je sčasoma postala simbol zvestobe pod pritiskom, upiranja zatiranju in luči, ki premaga temo.
Kamnanje
Oblika smrtne kazni, ki jo je Mojzesova postava predpisovala za nekatere prestopke, med drugim za bogokletje. Ko Jezus reče: »Jaz in Oče sva eno«, njegovi poslušalci to razumejo kot trditev o njegovi božanski istovetnosti, kar imajo za bogokletje. Zato ga poskušajo kamnati.
Le’chaim
Hebrejska zdravica, ki pomeni »na življenje«. V judovskem izročilu vino simbolizira veselje in blagoslov, ta izraz pa navadno izrekajo na porokah, ob šabatih in ob praznikih.
Mirjamina pesem
Mirjamina pesem je kratka hvalnica, pri kateri je petje vodila Mirjam (Mojzesova sestra), potem ko je Izrael šel čez Rdeče morje (Eksodus 15,20–21). Slavi Boga, ki je ljudstvo osvobodil iz suženjstva, ter izraža veselje, hvaležnost in zaupanje po rešitvi.
Salomonov tempelj / drugi tempelj
Salomonov tempelj je bil prvi osrednji kraj Izraelovega bogoslužja in je simboliziral Božjo navzočnost med njegovim ljudstvom. Potem ko ga je uničil Babilon, so zgradili drugi tempelj, ki so ga pozneje oskrunili Selevkidi, v makabejskem obdobju pa je bil ponovno posvečen. V Jezusovem času je bogoslužje potekalo v tem drugem templju. Ko Jezus trdi, da sta on in Oče eno, poda izjavo, ki neposredno postavlja pod vprašaj prevladujoče predstave o tem, kje in kako je treba častiti Boga.

