Povzetek epizode 2
Epizoda se začne s sanjami, v katerih Jezus vidi, kako se Janez Krstnik osvobaja svojih verig. Ko se zbudi, ugotovi, da je buden tudi Andrej. Skupaj razmišljata o Janezovi smrti in o tem, kako nepričakovano se je nanju spustila žalost. Jezus Andreja spomni, da ni enega samega »pravega načina« žalovanja.
Medtem ko Jezus vodi učence proti Cezareji Filipovi, ga Tomaž in Rama prosita, naj bo priča njuni zaroki. Jezus pojasni, da ni prišel prinest lahkega miru, ampak razdeljenost, celo v družinah. Pot jih pripelje do poganskega svetišča blizu kraja, ki mu pravijo »Peklenska vrata« in ga povezujejo s temo in lažnimi bogovi. Čeprav so učenci vznemirjeni, jih Jezus izzove, naj premislijo, ali se je treba temi izogibati ali se ji zoperstaviti s svetlobo. Nato jih vpraša, kaj pravijo ljudje, kdo je, in za koga ga imajo sami. Ko Simon izpove, da je Jezus Mesija, mu Jezus da ime Peter in razglasi, da bo na tej izpovedi sezidal svojo Cerkev — na temelju, ki ga »Peklenska vrata« ne bodo premagala.
Tisto noč med učenci pridejo na površje napetosti. Jakob in Janez se težko sprijaznita s Petrovo novo vlogo. Matej se muči z vprašanjem, zakaj bi Jezus izbral nekoga, ki je z njim nekoč grobo ravnal. Peter še ni pripravljen poravnati svojih sporov z Matejem.
Vendar jih Jezus spomni, da je treba odpuščanje ponujati vedno znova, daleč čez mejo tega, kar se zdi razumno. Matej Petra prosi prav za to in čeprav se Peter sprva upira, Mateja naslednje jutro vendarle objame ter namesto zamere izbere spravo.
Hkrati se verski voditelji še naprej obračajo proti Jezusu in začenjajo se oblikovati načrti, da bi v zadevo vpletli Rim. Ob koncu epizode začnejo rimske oblasti razdirati šotorsko naselje in razširi se glas, da mora biti Jezus previden, kadar javno govori. Teža nasprotovanja narašča, obenem pa klic k odpuščanju in zvestobi postaja vse jasnejši.
Posebna opomba
Ker je ta epizoda daljša od običajnih, razmisli o tem, da bi jo razdelil na dve srečanji. Lahko ustaviš epizodo pri 40:45 (tik potem, ko Andrej reče: »Peter, Skala«) in nadaljuješ s prvim sklopom vprašanj. Naslednji teden na kratko obnovite ogledano, dokončajte epizodo in nadaljujte s pogovorom.
Tako bo tvoja skupina imela več prostora za poglobljen pogovor, hkrati pa boste ohranili globino epizode.
1. srečanje (čas epizode 00:00–40:45):
Osnovna vprašanja 1–6 / Poglobljena vprašanja 12–13
2. srečanje (čas epizode 40:46–80:33):
Osnovna vprašanja 1, 7–11 / Poglobljena vprašanja 14–15
Čas za osebni razmislek in povzetek
Po epizodi povabi udeležence, naj si vzamejo nekaj trenutkov tišine in premislijo o tem, kar so pravkar doživeli. Spodbudi jih, naj razmislijo, kaj jih je nagovorilo, kaj jih je presenetilo in kaj jim je ostalo nejasno. Nato jih povabi, naj pomislijo na like in presodijo, ali se lahko poistovetijo z njimi ali z njihovimi položaji. Spodbudi jih, naj svoje misli zapišejo ali jih pripravijo za skupinski pogovor.
Po nekaj trenutkih tihega razmisleka povabi skupino, naj deli trenutke iz epizode, ki so jim najbolj ostali v spominu. Pri tem ti lahko pomaga razdelek “Povzetek epizode”. Poskusite dopolniti podrobnosti, za katere opazite, da v povzetku manjkajo. Za oblikovanje povzetka lahko uporabite tudi bolj ustvarjalne pristope.
Nasvet: Za bolj interaktiven način povzemanja epizode poskusi z miselnim vzorcem, metodo 5W1H ali z drugimi ustvarjalnimi pristopi. Najdeš jih v razdelku Viri za voditelje na spletni strani.
Nekateri pojmi in teme iz serije morda ne bodo jasni vsem udeležencem. Pri tem pomaga razdelek “Slovarček izrazov”.
Svetopisemske reference
Matej 10,34–37; 16,13–20; 18,15–35
Marko 8,27–30
Luka 9,18–21; 12,51–53; 17,3–4
Pogovor
V naslednjem delu boš vodil skupinski pogovor. Lahko uporabiš vsa vprašanja ali izbereš tista, ki ustrezajo tvoji skupini.
Kaj te je v tej epizodi najbolj nagovorilo in zakaj?
Na začetku epizode Jezus razmišlja o žalosti in učence spomni, da ni »pravega načina« žalovanja. Na kakšne načine ljudje izražajo ali predelujejo žalost?
Ena od obtožb proti Jezusu je, da se druži z ljudmi z obrobja, s tistimi, ki se jim mnogi drugi izogibajo ali jih gledajo zviška. Zakaj misliš, da je Jezus te ljudi tako pogosto pritegnil?
Jezusu nasprotujejo tako farizeji kot Rimljani, čeprav ni ne enim ne drugim storil nič narobe. Na kakšne načine Jezusovo sporočilo ljudi izziva še danes?
Skupaj preberite Matej 16,13–18, kjer Simon dobi ime Peter. Kaj opaziš pri tem, kako poteka ta trenutek in kako se nanj odzovejo drugi učenci?
Pri »Peklenskih vratih« učenci izvejo, da so ljudje nekoč častili bogove, povezane z dežjem, rodovitnostjo, naravo in varnostjo, med njimi Baala in Pana. V čem ljudje danes iščejo varnost ali upanje, ko se jim življenje zdi negotovo?
Razlago izrazov Baal in Pan najdeš v »Slovarčku izrazov«.
Ko postane položaj napet, ljudje včasih poskušajo sprostiti ozračje s humorjem. Se spomniš primera iz svojega življenja, ko se je to obneslo ali pa ne?
Kateri učenec se najmočneje odzove, ko Simon dobi ime Peter, in kaj misliš, da se skriva za tem odzivom? Če ti je prijetno o tem spregovoriti, ali imaš kakšno (danes smešno) zgodbo, v kateri je imelo vlogo primerjanje ali ljubosumje in ki bi jo bil pripravljen povedati skupini?
Peter težko sprejme Matejevo opravičilo, tudi potem, ko Jezus spodbudi k odpuščanju. Preberite Luka 17,3–4. Zakaj misliš, da je odpuščanje lahko še vedno težko, tudi ko nekdo prizna, da je ravnal narobe?
Matej se je, odkar hodi za Jezusom, očitno spremenil, a ve, da se mora še vedno soočiti s svojo preteklostjo in se opravičiti. Kaj misliš, zakaj je težko priznati, kar je nekdo v preteklosti storil narobe, tudi ko se je že spremenil?
Ko se Peter in Matej končno pobotata, kakšen vpliv je imel ta trenutek po tvojem mnenju na preostalo skupino? Kako bi se počutil, če bi bil očividec njune sprave?
Skupaj preberite Matej 10,34–36. V tej epizodi Jezus pojasni, da lahko hoja za njim povzroči napetost celo v družinah, kot vidimo pri Rami in njenem očetu. Kakšno napetost med zvestobo Jezusu in zvestobo družini ali drugim odnosom opaziš v tem prizoru?
Ko Jezus vpraša svoje učence, za koga ga imajo, ima odgovor resnične posledice. Kaj tvoje vsakdanje odločitve povedo o tem, kdo je Jezus zate?
Skupaj preberite Matej 18,21–22, kjer Jezus Petru pove, da odpuščanje nima meja. Ko to poslušaš, v čem so Jezusove besede zate osebno najbolj zahtevne ali neprijetne in zakaj?
Matej Gaju odkrito govori o Jezusu kljub njunim razlikam in tveganju. Je zdaj v tvojem življenju kdo, ki bi morda potreboval, da mu iskreno poveš, kaj si videl ali doživel z Jezusom?
Osnovna vprašanja
Ta prva vprašanja so preprosta in odprta — odlična za iskalce in tiste, ki so v veri novi.
Poglobljena vprašanja
Ta vprašanja so poglobljena in najbolj primerna za kristjane ter bolj zrele udeležence. Po lastni presoji izberi tista, ki najbolj ustrezajo tvoji skupini.
Zaključek
Ob koncu pogovora si vzemi trenutek in izpostavi glavne misli, ki so se pojavile med vašim pogovorom. Vprašanja na tem srečanju kluba so se dotaknila teme »izpovedovanja vere« in cene, ki jo to lahko prinese.
Spodnji citat iz epizode lahko prebereš kot sklepni razmislek in spodbudo. Povabi udeležence, naj premislijo o sporočilu te epizode in o tem, kako lahko nagovori njihovo lastno življenje.
KLJUČNA MISEL
»Kaj pa vi pravite, kdo sem?«
—Jezus učencem
Nato lahko pustiš kratek trenutek tišine, molitve ali umirjen prehod v naslednjo dejavnost.
Predlagane spremljevalne dejavnosti
To je lahko na začetku ali na koncu srečanja.
Po napetem pogovoru ob ognju se učenci obrnejo k večerni molitvi, namesto da bi poskušali vse razrešiti. Po zgledu tega trenutka povabi skupino, naj prisluhne, ko se naslednja molitev bere na glas, in dovoli, da molitev umiri ozračje v prostoru ter sklene srečanje. Nato nekaj trenutkov posedite v tišini, preden skupino razpustiš. (Opomba: Ta dejavnost se nanaša na drugo polovico epizode.)
Daj, da v miru ležemo k počitku, Adonaj, naš Bog. In daj, da spet vstanemo k življenju, naš vladar. Razgrni nad nami svojo suko miru. Vodi nas s svojim dobrim nasvetom in nas reši zaradi svojega imena. Bodi nam ščit. Odvrni od nas vsakega sovražnika, kugo, meč, lakoto in žalost. Odstrani vse nasprotnike pred nami in za nami ter nas skrij v senci svojih peruti. Kajti ti si naš Bog, ki nas varuje in rešuje, da, milostljiv in usmiljen Bog in kralj. Varuj naš odhod in naš prihod za življenje in mir, zdaj in vselej. (tradicionalna judovska večerna molitev »Hashkiveinu«, kot jo slišimo v 2. epizodi 4. sezone).
Suka pomeni »začasno zavetje«, kar ponazarja Božji mir in varstvo.
Vsakemu udeležencu daj srednje velik kamen. Povabi jih, naj napišejo (ali si na tihem predstavljajo) rano, zamero, izgubo ali breme, ki ga nosijo. Medtem ko kamen držijo v iztegnjeni roki, razmislite o tem, kako izčrpavajoča postane nerazrešena jeza. Nato jih povabi, naj ga odložijo kot simbol osvoboditve ali odpuščanja — podobno svobodi, ki jo je izkusil Peter. Pojasni, da za to ni treba zmanjševati storjene krivice, obnoviti zaupanja v odnosu ali se spraviti, preden odpustimo.
Predloge za dodatne igre in dejavnosti najdeš v Knjižnici skupinskih dejavnosti na strani Viri za voditelje.
Slovarček izrazov
Sedenje šive
Sedenje šive je sedemdnevno obdobje žalovanja po smrti bližnjega družinskega člana.
Mohar
Odkupnina za nevesto pri starodavni judovski poroki. Šlo je za dar ali plačilo, ki ga je dal ženin, pogosto nevesti ali njeni družini, in je ponazarjalo predanost in odgovornost v zakonski zavezi.
Cezareja Filipova
Starodavno mesto severno od Galileje, blizu vznožja gore Hermon in izvirov reke Jordan. V Jezusovem času so tam ob judovskem življenju stala tudi poganska svetišča, zato je bil to kraj, povezan z nasprotujočimi si verskimi zvestobami.
Peklenska vrata
Ime, povezano z veliko jamo v Cezareji Filipovi, kjer je potekalo pogansko čaščenje. V starem svetu so takšne jame pogosto povezovali s podzemljem, kar daje dodaten pomen Jezusovim besedam v Mateju 16,18 o »vratih podzemlja«.
Baal
Kanaanski bog, povezan z dežjem, rodovitnostjo in uspešno letino. V Svetem pismu čaščenje Baala pomeni zanašanje na lažne vire življenja in varnosti namesto zaupanja v Izraelovega Boga.
Pan
Grški bog, povezan s pastirji, čredami, rodovitnostjo in naravo. Pogosto so ga upodabljali kot pol človeka in pol kozla, njegovo čaščenje pa je bilo povezano z obredi rodovitnosti, osredotočenimi na poželenje in nadzor nad življenjem, ne pa na strahospoštovanje ali spreobrnjenje.
Števili 7 in 77
V Svetem pismu število 7 pogosto pomeni popolnost. Ko Jezus govori o odpuščanju »sedeminsedemdesetkrat« (ali »sedemdesetkrat sedemkrat«), poudarja, da je odpuščanje brez meja in da ne gre za število, ki bi ga bilo treba šteti.

