Povzetek epizode 2
V drugi epizodi se prepleta več zgodb. Ribič Simon, ki se zaveda navzočnosti pretorja (visokega rimskega uradnika, odgovornega za izvajanje zakonov), se zaplete v sumljive posle, povezane z utajo davkov. Njegov brat Andrej ga večkrat opozori, kako nevarno je to, kar počne. Medtem cestninar Matej razkrije Simonove goljufije. S tem Matej izpolni svojo dolžnost cestninarja, a zaradi sodelovanja z rimskimi oblastmi ga sojudje prezirajo. Judovska skupnost ga zato zaničuje, tudi njegova lastna družina, njegov oče pa se mu odreče.
Poleg tega Nikodem izve, da je bila Marija ozdravljena, kar ga pretrese in težko doume, kako se je tak čudež sploh lahko zgodil. Sreča jo in jo povpraša o podrobnostih njenega ozdravljenja, saj se spominja, da ji je sam poskušal pomagati, a mu ni uspelo. Marija pojasni, da jo je mož, ki jo je ozdravil, poklical po imenu in razglasil za odrešeno. Povedal ji je tudi, da čas, ko naj bi ga ljudje spoznali, še ni prišel. Njegovega imena ne pozna, ve le to, da zaradi njega velja: »Bila sem taka … zdaj pa sem povsem drugačna.« Nikodema preseneča, da nekdo s tolikšno močjo in sposobnostjo ne išče priljubljenosti.
Medtem med Simonom in njegovo ženo narašča napetost, saj pred njo še naprej skriva resnico. Za zdaj mora sprejeti njegovo zagotovilo, da je vse pod nadzorom, čeprav se Simon na skrivaj bori z vse večjim pritiskom.
Epizoda se konča s praznovanjem šabatne večerje v štirih domovih, od katerih ima vsak svoje vzdušje. Pri Nikodemu vlada ozračje spoštovanja in naklonjenosti. V Simonovi hiši oči njegove žene razkrivajo žalost in občutek izdaje. Na Marijinem domu se večerji pridruži Jezus in ji kljub svoji avtoriteti velikodušno prepusti vodenje obreda. Tem trem večerjam je nasproti postavljen Matej, ki jé sam, v družbi zgolj potepuškega psa.
Čas za osebni razmislek in povzetek
Po epizodi povabi udeležence, naj si vzamejo nekaj trenutkov tišine in premislijo o tem, kar so pravkar doživeli. Spodbudi jih, naj razmislijo, kaj jih je nagovorilo, kaj jih je presenetilo in kaj jim je ostalo nejasno. Nato jih povabi, naj pomislijo na like in presodijo, ali se lahko poistovetijo z njimi ali z njihovimi položaji. Spodbudi jih, naj svoje misli zapišejo ali jih pripravijo za skupinski pogovor.
Po nekaj trenutkih tihega razmisleka povabi skupino, naj deli tiste trenutke iz epizode, ki so se jim najbolj vtisnili v spomin. Pri tem ti je lahko v pomoč »Povzetek epizode«. Poskusi dopolniti podrobnosti, za katere opaziš, da v povzetku manjkajo. Za sestavljanje povzetka lahko uporabiš tudi bolj ustvarjalne načine.
Nasvet: Za bolj interaktiven način povzemanja epizode poskusi uporabiti miselni vzorec, metodo 5W1H ali druge ustvarjalne pristope. Najdeš jih v razdelku Viri za voditelje.
Nekateri pojmi in teme iz serije morda ne bodo vsem udeležencem jasni. Pri tem je v pomoč »Slovarček izrazov«.
Svetopisemske reference
- Geneza 2,1–3
- Devteronomij 5,12–14
- Matej 11,28–30
- Razodetje 3,20
- Janez 1,46
Pogovor
V naslednjem delu boš vodil skupinski pogovor. Lahko uporabiš vsa vprašanja ali izbereš tista, ki ustrezajo tvoji skupini.
Kaj te je v tej epizodi najbolj nagovorilo in zakaj?
Kaj po tvojem mnenju pomeni »šabat« po ogledu današnje epizode? Preberi Genezo 2,1–3, da spoznaš njegov izvor, in povej, kako bi ta pojem lahko zaživel v tvojem življenju.
Uvedba šabata (dneva počitka) izhaja iz pripovedi o stvarjenju sveta, kjer beremo, da je Bog sedmi dan počival. Kristjani verjamejo, da je načelo enega dneva počitka na teden zdravo in da mu je prav slediti tudi danes. Na dan počitka si lahko vzamemo predah, preživimo čas z Bogom in uredimo svoje prioritete.
Ali imaš v tednu dan, ko počivaš? Če ga imaš, kako navadno poteka tvoj »šabat«?
Zakaj se ti zdi pomembno, da vsak teden en dan nameniš počitku?
Če bi si prav zdaj lahko vzel odmor od ene same stvari v svojem življenju, kaj bi to bilo?
V tej epizodi smo videli več oseb pri šabatni večerji: Nikodema, Simona, Marijo in Mateja. Vsako praznovanje pokaže nekaj drugega o njihovem odnosu do družine, Boga in drugih ljudi. Opiši, kako njihove šabatne večerje odsevajo njihove prioritete in življenjske vrednote.
- Nikodem
- Simon
- Marija
- Matej
- Nikodem – »družbeno korektna« večerja, natanko po predpisih, na videz popolna, a brez motivacije srca in iskrenosti. Pomembno je le, kako je videti navzven.
- Simon – ne praznuje šabata, svoje težave skuša reševati po svoje in sam nosi breme odgovornosti za svoje odločitve.
- Marija – predstavlja človeka, ki ta dogodek praznuje »na nov način«. Čeprav se počuti nerodno in nepopolno, to sprejme s preprostostjo in odprtim srcem.
- Matej – je osamljen, nima s kom večerjati in je v težkem življenjskem položaju z razdeljeno družino.
Ali je počitek v tvojem življenju prednostna naloga? Kako si zanj vzameš čas in na kakšne ovire naletiš, ko si želiš odpočiti?
V tej epizodi se Matejeva družina povsem obrne proč od njega, Eden se muči s Simonom, Marija nima družine, Nikodem pa se sprašuje, kaj pomeni biti kot judovska družina vezan na obrede in izročila. Kaj ta epizoda razkriva o pomenu družine? Ali imaš kakšna družinska izročila? So zate polna pomena ali se ti včasih zdijo breme?
Ko Barnaba sliši, da je Jezus iz Nazareta, odvrne: »No, očitno lahko iz Nazareta pride tudi kaj dobrega.« To odmeva Natanaelovo pripombo v Janezu 1,46 in razkriva pogost predsodek do Jezusa. S kakšnimi napačnimi predstavami ali predsodki o Jezusu se srečuješ v svojem okolju?
Natanael mu je rekel: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« Filip mu je dejal: »Pridi in poglej.« Janez 1,46
Ko smo utrujeni ali preobremenjeni, včasih oklevamo, da bi prišli k Jezusu. A namesto da bi nam preprosto rekel, naj več počivamo ali gremo na dopust (čeprav je tudi to lahko pomembno), nam Jezus ponuja drugačen počitek. Preberi Mateja 11,28–30. K čemu nas Jezus spodbuja, ko se tako počutimo? Kako lahko te besede uporabiš v svojem življenju?
Preberi Razodetje 3,20. Kaj ti ta vrstica pomeni? Ali obstajajo ovire, ki ti preprečujejo, da bi »odprl vrata« in se povezal z Jezusom?
Osnovna vprašanja
Ta prva vprašanja so preprosta in odprta — odlična za iskalce in tiste, ki so v veri novi.
Poglobljena vprašanja
Ta vprašanja so poglobljena in najbolj primerna za kristjane ter bolj zrele udeležence. Po lastni presoji izberi tista, ki najbolj ustrezajo tvoji skupini.
Zaključek
Ob koncu časa za pogovor si vzemi trenutek in izpostavi glavne misli, ki so se pojavile med vašim pogovorom. Vprašanja na tem srečanju kluba so se dotaknila teme »počitka« in »šabata«.
Spodnji citat iz epizode lahko prebereš kot sklepni razmislek in spodbudo. Povabi udeležence, naj premislijo o sporočilu te epizode in o tem, kako bi lahko nagovorilo njihovo lastno življenje.
KLJUČNA MISEL
»Šabat je čas za počitek, družino, naše ljudstvo in Boga.«
–Savta Eliju
Nato lahko pustiš kratek trenutek tišine, molitve ali gladek prehod v naslednjo dejavnost.
Predlagane spremljevalne dejavnosti
To je lahko na začetku ali na koncu srečanja.
- Med skupnim časom ustvari trenutek, ki mu pravimo »Mali šabat«. Lahko si delite obrok, molite, berete svetopisemske odlomke o šabatu ali si celo ogledate diaprojekcijo o lepoti Božjega stvarstva.
- Predloge za dodatne igre in dejavnosti ponuja Knjižnica skupinskih dejavnosti na strani Viri za voditelje.
Slovarček izrazov
Šabat (sobota)
Šabat je judovski dan počitka, ki traja od petkovega večera do sobotnega večera. Je najsvetejši dan v judovstvu, zaznamovan z zapovedjo: »Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj« (Eksodus 20,8). V Jezusovem času so mnogi verski voditelji – med njimi farizeji – dodali številna podrobna pravila o tem, kaj se sme in česa ne sme početi. V tej epizodi so farizeji ogorčeni, da je Jezus ozdravil v soboto in da je ozdravljeni mož nato nosil svojo posteljo. Jezus izzove njihovo togo razlago in poudari, da sta usmiljenje in sočutje večja od izpolnjevanja pravil.
Šabat šalom
»Šabat šalom« je tradicionalen pozdrav, ki ga Judje uporabljajo ob šabatu in pomeni »sobotni mir« ali »mir s teboj na ta šabat«. Izraža željo po miru, počitku in blagoslovu na dan počitka.
Eshet Chayil
»Eshet Chayil« pomeni »žena vrlin« ali »pogumna žena« in izhaja iz Pregovorov 31. Tradicionalno jo zapojejo pred petkovo šabatno večerjo. Ta molitev časti mater ali ženo v družini ter slavi njeno moč, modrost in prispevek.
Pretor
Pretor je bil visok rimski uradnik, zadolžen za nadzor nad sodstvom in pravnimi zadevami, tako javnimi kot zasebnimi. Pretorji so imeli ključno vlogo v rimskem pravnem sistemu, saj so pogosto delovali kot sodniki ali vodje sodnih postopkov.
Nazaret
Nazaret je bil domači kraj Marije in Jožefa ter kraj, kjer je angel Gabriel Mariji oznanil, da bo rodila Jezusa. Po Novi zavezi je Jezus tam preživel večino svojih zgodnjih let. Število prebivalcev je bilo takrat ocenjeno na 450 do 2000. Ker je bil Nazaret majhna in nepomembna vas, je pri Natanaelu vzbudil dvom, da bi od tam lahko prišlo kaj dobrega – ali kdo pomemben. Njegov dvom je odražal takratno splošno prepričanje, saj so Mesija pričakovali iz Betlehema, ne iz odročnega galilejskega kraja, kakršen je bil Nazaret.
»Veliki« Jakob (Janezov brat)
Zebedejev sin in Janezov brat Jakob je močan, strasten in hiter v dejanjih. Silno zvest svoji družini in globoko zaščitniški do tistih, ki jih ljubi, včasih pusti, da gorečnost prehiti potrpežljivost. Skupaj z bratom si prisluži vzdevek »sin groma«. Toda pod Jezusovim vodstvom Jakob spozna, da je prava moč v služenju, ne v gospodovanju. Njegov pogumni duh postane močno pričevanje, ko ga preobrazi nežnost Mesijevega klica.

Janez
Janez, mlajši Zebedejev sin, je sprva častihlepen in ognjevit ter si želi zagotoviti mesto ob Jezusu. Skupaj z Jakobom znan kot »sin groma« je strasten, a pogosto nagel. Ko pa hodi z Jezusom, se njegova gorečnost umiri v globoko ljubezen. Postane učenec, ki je najbolj znan po tesni bližini s Kristusom, saj je priča tako njegovi slavi kot njegovemu trpljenju. Od groma do nežnosti – Janezova pot odseva preobražajočo moč milosti.

Zebedej
Zebedej je delaven ribič, oče Jakoba in Janeza. Praktičen in zanesljiv skrbi za družino, medtem ko gleda, kako se njegova sinova podajata za nečim večjim. Sprva previden postopoma spozna, da je njun klic od Boga. Njegova vloga nas spominja na tihe žrtve staršev, ki svoje otroke izpustijo, da služijo na način, ki spreminja svet. Zebedejeva vera raste, ko podpira poslanstvo, ki se odvija pred njegovimi očmi.

Tadej
Tadej je toplosrčen in poln tihe vere ter eden prvih, ki so sledili Jezusu. Kot spreten kamnosek v skupino prinaša tako mojstrstvo kot sočutje in druge pogosto opogumlja s svojim mirnim duhom. Čeprav ni tako glasen kot nekateri učenci, ga stanovitna vdanost in pripravljenost služiti naredita za steber med dvanajsterimi. Tadej nas spominja, da Bog ceni ponižne in da z nežnimi srci gradi kraljestvo, ki bo trajalo vekomaj.


